was successfully added to your cart.

Intervjuji

Z Vita Vero do cilja

VITA VERA RUN

Z Vita Vero do cilja

Mojca K. - ljubiteljica gibanja v naravi, o poškodbi, ki ji je obrnila življenje na glavo

Normalno je, da pride obdobje, ko se nam zdi, da gre krivulja na določenem področju v življenju samo navzdol in da se dogajajo pretežno slabe stvari. Potrebno je kar nekaj časa, da to sprejmemo, se sprijaznimo s situacijo in se iz tega poskusimo čim več naučiti.

 

Pri meni se  to dogaja v zadnjih dveh mesecih, ko sem se najprej borila s pomanjkanjem železa in izbruhom luskavice, sedaj pa še s poškodbo stegenskih mišic. Skrb za zdravje in želja po gibanju brez bolečin sta hitro postali središče mojega življenja.

 

Dodobra sem spoznala kaj v zdravstvenem sistemu pomenijo čakalne vrste in koliko je nepotrebne birokracije na vsakem koraku.

MOJCA3
NOGCA

Zataknilo se je že pri samem ultrazvoku, ko sem preklicala vse možne ambulante, ki naj bi izvajale ultrazvok skeleta in mehkih tkiv. Hitro sem ugotovila, da bo to misija nemogoče. Nekateri tega ne izvajajo več, drugi so na dopustu, tretji to delajo zgolj samoplačniško. Za kar sem se potem tudi odločila. Moram pa priznati, da bi ob tem pričakovala  celovitejšo obravnavo, ki bi vsaj poskušala potrditi sum priznanega zdravnika na poškodbo različnih mišic. Ne zgolj rutinsko preiskavo, ki je potrdila poškodbo ene mišice in nasvet za trimesečni počitek.

 

V zadnjih desetih letih nista minila niti dva dneva, da ne bi bila v gibanju. Tako sem prve dni  po poškodbi oz. dober teden, vsako jutro vstala z upanjem, da bo bolje in bom zopet lahko tekla. V ta namen sem v hitri hoji opravila 500 metrov in žalostno ugotovila, da s tekom ne bo šlo, saj je bolečina v zadnjem in notranjem delu stegna že pri hitri hoji tako močna, da zablokira celo nogo.

Ker brez gibanja nisem znala sem poskusila tek nadomestiti s kolesom, kar pa tudi ni bila najboljša izbira, saj je sedež pritiskal ravno na del, ki je bil tudi poškodovan.

 

Minilo je 14 dni, opravila sem nekaj terapij, a bolečina ni popustila. Po pogovorih z nekaterimi tekači, ki so se že soočali s podobnimi težavami sem prišla do zaključka, da moram  nujno najti celovito oskrbo, izven rednega zdravstvenega sistema, saj drugače lahko hitro mine pol leta, brez teka.

 

Po številnih rehabilitacijskih terapijah sem v spodbudo za prve vzpone po poškodbi  s strani podjetja VitaVera prejela kompresijske nogavice. Občutek, ko sem jih prvič obula je bil BOŽANSKI in izrazito drugačen od ostalih športnih nogavic na trgu, ki mi jih je uspelo preizkusiti.

MOJCA
stumf_sstrani_pink_dolgi

Nogavica nogo popolnoma objame in v zelo kratkem času sem začutila “mravljince”, ki so se gibali od gležnja navzgor. Podoben občutek sem imela tudi pri drugih športnih kompresijskih nogavicah, zato me ta učinek ni presenetil, me je pa presenetilo, kako hitro sem se na njih privadila.

 

Ponavadi, ko tečem in kri pritiska z vsakim korakom navzdol, postane vsaka dokolenka hitro neudobna pri mečih. Tukaj je bil učinek nasproten. Sam material je bil tako udoben, da bi si mogoče želela, da bi bila sama dokolenka še nekoliko “daljša”.

 

Samo stopalo je bilo suho, ves znoj pa na zunanji strani nogavice. Zato bi brez kančka sramu zadevo priporočala vsem, ki jim žulji predstavljajo težave pri njihovem priljubljenem hobiju.

Če povzamem, sem v svojih težkih časih našla veliko podpore, ki sem jo najmanj pričakovala. Hvala podjetju in vsem tistim, ki mi stojite ob strani že od začetka sezone, pa vsem tekačem, ,ki ste našli ravno pravšnje spodbudne besede.

V tem obdobju sem se opomnila, da veliko več kot biti kraljica Grintovca, Pohorja,….je biti kraljica v gibanju vsak dan posebej, živeti polno življenje in ob sebi imeti ljubo osebo, ki te sprejema in podpira na vsakem koraku, tako v hitrem kot počasnem.

Res ni potrebno veliko, da dobiš občutek vrednosti, štejejo malenkosti in majhne pozornosti.

Do takrat pa glavo gor in novim izzivom naproti!

Mojca K.

Leave a Reply